Search
en-USsl-SI
 

Urbani izziv Leto 2017, št. 7, september 2017 : 150-158

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Tjaša KLAVORA


tjasa.klavora@gmail.com

 

Naslov članka

Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev

 

Povzetek

Slovenija se uvršča v sam vrh evropskih držav glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok oziroma mladih družin. Največja raziskava European Labour Force Survey (2007) je Slovenijo uvrstila na drugo mesto v Evropi, in sicer takoj za Slovaško. Zanimivo je tudi, da je naša soseda Italija, ki je dobro znana po podaljšanem (so)bivanju mladih družin s starši, za nami. Po podatkih raziskave European Labour Force pri nas ženske v povprečju zapustijo dom svojih staršev pri 29,5 leta, moški pa pri 31,5 leta. Gospodarske, socialne, kulturne, politične in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino, družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Problem je vse pogosteje tematiziran tako na politični kot raziskovalni ravni. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, po drugi stani pa strukturni, torej izražajo značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma. V raziskavi, ki temelji na kvantitativni metodi, je bila anketirana skupina, stara od 21 od 30 let. Rezultati kažejo, da trend »hotel mama« v Sloveniji narašča, kar pomeni, da vse več mladih in mladih družin živi doma, pri svojih starših ali starih starših. Rezultati kažejo, da je najpomembnejši razlog za to finančni položaj, sledila pa mu je problematika redne zaposlitve, vendar pa kar 30 odstotkov anketirancev navaja tudi, da jih je strah odgovornosti. Kaže, da je Slovencem zelo pomembno, da imamo svoje premoženje, kar pomeni tudi lastniško stanovanje. Stanovanjska politika deluje na podlagi 78. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je država odgovorna za ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Čeprav država nudi različne ugodnosti na področju stanovanjske problematike, je to neodvisnost izjemno težko doseči in nemogoče vzdrževati, če družina nima rednega mesečnega priliva. Raziskava torej kaže, da je po mnenju mladih država na področju stanovanjske politike mladih dokaj neuspešna. Anketiranci namreč soglašajo, bi država mladim in mladim družinam z zakonodajno regulativo morala omogočiti lažji dostop do prvega samostojnega stanovanja.

 

Ključne besede

mlade družine, stanovanjska politika, individualni dejavniki, strukturalni dejavniki, Slovenija

 

 

 

UREDNIŠTVO

Urbanistični inštitut RS
Urbani izziv - uredništvo
Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  urbani.izziv@uirs.si

ISSN

Tiskana izdaja: 0353-6483
Spletna izdaja: 1855-8399

INDEKS

GOOGLE SCHOLAR
h5-index: 12
h5-median: 17
INDEX COPERNICUS
ICV 2018: 121,25
CLARIVATE ANALYTICS
Indeksirano v ESCI


SCOPUS ELSEVIER

SCImago Journal & Country Rank

1.2
2020CiteScore
 
84th percentile
Powered by  Scopus

SNIP (2020): 0,48
CiteScoreTracker (2021): 1,5

Copyright 2021 by UIRS
Back To Top