Search
en-USsl-SI
 

Urbani izziv Leto 2021, št. 13, december 2021 : 125-130

(32. Sedlarjevo srečanje)

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Dr. Andrej Šmid

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
andrej.smid@gmail.com

 

Naslov članka

Slovenska suburbija – najvarnejše okolje med pandemijo

 

Povzetek

Ob skoraj popolni prezrtosti pojava suburbije v slovenskem znanstvenem in strokovnem diskurzu je skozi prizmo pandemije ta zanimivi strukturni in funkcionalni pojav preživel kot najmanj opazna in od javnega življenja najbolj oddaljena naselitvena morfološka in vsebinska kategorija. Čeprav bi lahko kot najbližji izraz v slovenščini uporabljali »predmestje« oz. pridevnik »predmesten«, prevod pa »suburbium, -bÿ«, ki je definiran že v Dictionarium Latino-Carniolicum (glej Stabej idr., 1997), gre pri obravnavi prostorskega pojava, poimenovanega »suburbija«, za nekaj bistveno bolj določnega in ulovljivega. Če lahko slovensko suburbijo definiramo kot strukturno nepravilno, vsebinsko izključno stanovanjskih dejavnosti, tipološko izključno individualne gradnje, morfološko neizoblikovano in po urbanem oblikovanju neizrazito in površinsko – torej urbani pojav med urbanim na eni strani in ruralnim na drugi –, nam pogled skozi prizmo pandemije razkrije njene doslej prezrte kakovosti v zdravstveno-epidemiološkem smislu: izoliranost najmanjših skupin prebivalcev, odsotnost možnos ti uporabe skupnostnih objektov in javnih površin, prostranost in obsežnost robnega stika z naravnimi okolji in ne nazadnje razmeroma nizka gostota poselitve. Tako je suburbija ob popolni infrastrukturni in telekomunikacijski opremljenosti postala varnejše okolje od mesta, toda še vedno lokacijsko, po funkciji in oblikovno oddaljena od vaških naselij. Vseprisotni virus in posledično izolacija očitno ne uspevata v neizrazitih urbanih strukturah. Prispevek poskuša ujeti in izmeriti pojav slovenske suburbije z vatli urbane strukture in namenske rabe, morfologije in koherence vsebin, ga preveriti s kazalniki gostote poselitve in v obravnavo uvesti merilo »pravilnosti« strukture – ob prikazu posamičnih primerov iz slovenskega urbanizma.

 

Ključne besede

urbanizem, suburbija, covid-19, prostorsko načrtovanje

 

 

 

UREDNIŠTVO

Urbanistični inštitut RS
Urbani izziv - uredništvo
Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  urbani.izziv@uirs.si

ISSN

Tiskana izdaja: 0353-6483
Spletna izdaja: 1855-8399

INDEKS

GOOGLE SCHOLAR
h5-index: 14
h5-median: 20
INDEX COPERNICUS
ICI Journals master list 2020: 120,87
CLARIVATE ANALYTICS
Indeksirano v ESCI

 

SCOPUS ELSEVIER

SCImago Journal & Country Rank

SNIP (2021): 0,79
CiteScoreTracker (2022): 1,8

Copyright 2022 by UIRS
Back To Top