Search
en-USsl-SI

Urbani izziv Leto 27, št. 1, junij 2016 : 76–88

(Članki)
UDK: 355.67.316.4.051.6(497.4+497.11+520)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-006

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Bojan GRUM

Evropska pravna fakulteta, Pravo in management nepremičnin, Ljubljana, Slovenija
bgrum@siol.net

Alenka TEMELJOTOV SALAJ

HIOA – Oslo and Akershus, University College of Applied Sciences, Oslo, Norveška
alenka-temeljotov.salaj@hioa.no

 

Naslov članka

Medgeneracijsko sobivanje mladih in starih: medkulturna primerjava

 

Povzetek

V članku raziskujemo, kaj vpliva na podaljšano sobivanje mladih v skupnem gospodinjstvu s starši. Zanima nas, ali mladi menijo, da bi jim država z regulativnimi ukrepi morala pri osamosvojitvi pomagati. Izhajamo iz hipoteze, da bivanje mladih in starih v razširjeni družini ni pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ampak prej izraža širše družbene in kulturne procese, ki uravnavajo življenje vse družbe in posameznikov. Raziskava je potekala v treh različnih kulturnih okoljih – v Sloveniji, Srbiji in na Japonskem. Pokazala je, da si mladi, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu s starši, čeprav se z njimi relativno dobro razumejo, želijo »na svoje«. Pri tem pričakujejo večjo pomoč države, ki bi z regulativnimi ukrepi in pravično porazdeljeno socialno pomočjo med »mlado« in »staro« generacijo vodila socialno bolj pravično in mladim družinam prijaznejšo stanovanjsko politiko. S tem bi se zmanjšal pritisk na družino in možnosti za napetosti v njej ter tudi za napetosti med državo in družino. Največjo stopnjo strinjanja izražajo Japonci, najnižjo pa Srbi. Med finančnimi viri za nakup stanovanja slovenski udeleženci izražajo največjo stopnjo strinjanja glede financiranja s kreditom, medtem ko srbski in japonski udeleženci računajo tudi na svoja finančna sredstva, kar pojasnjujemo kot značilen družbeni pojav medgeneracijskega prenosa lastninske pravice oziroma visoko izkazano pričakovanje za finančno pomoč s strani sorodnikov. Ugotavljamo tudi, da bistvena medkulturna razlika glede na mesečno porabo sredstev za reševanje stanovanjskega problema lahko kaže različna pričakovanja in možnosti vstopa udeležencev v lastniški nepremičninski fond oziroma samostojno gospodinjstvo.

 

Ključne besede

mladi, stanovanja, sobivanje, pričakovanja, Slovenija, Srbija, Japonska

 

 

 

 

UREDNIŠTVO

Urbanistični inštitut RS
Urbani izziv - uredništvo
Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  urbani.izziv@uirs.si

ISSN

Tiskana izdaja: 0353-6483
Spletna izdaja: 1855-8399

INDEKS

GOOGLE SCHOLAR
h5-index: 14
h5-median: 20
INDEX COPERNICUS
ICI Journals master list 2020: 120,87
CLARIVATE ANALYTICS
Indeksirano v ESCI

 

SCOPUS ELSEVIER

SCImago Journal & Country Rank

SNIP (2021): 0,79
CiteScoreTracker (2022): 1,8

Copyright 2022 by UIRS
Back To Top