Search
en-USsl-SI

Urbani izziv Leto 27, št. 1, junij 2016 : 46–62

(Članki)
UDK: 341.215.4-054.72:711.581:316.42:911.375.632(944.1)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-004

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Franklin OBENG-ODOOM

University of Technology Sydney, Australia, School of Built Environment, Avstralija
Franklin.Obeng-Odoom@uts.edu.au

Hae Seong JANG

The University of Sydney (former) and currently affiliated with Yonsei University, Centre for Australian Studies, Južna Koreja
hjan2486@uni.sydney.edu.au

 

Naslov članka

Migranti in preobrazba sosesk: raziskava družbenogospodarske preobrazbe sydneyjskega predmestja Lidcombe

 

Povzetek

Eden od glavnih razlogov za negativen odnos do migrantov je dejstvo, da obremenijo objekte in infrastrukturo gostiteljske skupnosti, sami pa veliko ne prispevajo h gospodarstvu in družbi države gostiteljice. Ta negativni odnos je močen zlasti v mestih, kjer je pritisk na javne dobrine zgoščen in opaznejši. Zato so migrantske soseske še posebej zaničevane. S tem stereotipnim pogledom se ne ujemajo izkušnje z migranti v okolici pokopališča Rookwood Cemetery v Sydneyju, ki velja za »največjo nekropolo na južni polobli«. V tej migrantski soseski potekajo živahne in raznovrstne dejavnosti (zlasti korejskih) migrantov, ki so za to območje, znano pod imenom Lidcombe, nekaj popolnoma novega. Na podlagi različnih virov, analiziranih z zgodovinsko-strukturnega vidika migracijskih študij, vključno z arhivskimi raziskavami v lokalnih knjižnicah, pogovori z dolgoletnimi prebivalci tega območja in vidno etnografijo, so v članku predstavljeni zgodovina Lidcomba in njegove izkušnje z migranti v 21. stoletju. Pri tem avtorja na podlagi demografskih, družbenih in geografskih sprememb poudarjata prispevek migrantov k prenovi »mrtvega mesta« in izpodbijata podedovane stereotipe, ki pogosto vodijo k rasistični obravnavi migrantov kot »grešnih kozlov« ter na podlagi katerih se migranti prikazujejo kot »paraziti« in »kriminalci«, ki »izčrpavajo« gospodarstvo države gostiteljice. Predstavljena študija primera kaže, da lahko migranti prostore, v katerih živijo, pogosto preoblikujejo tako, da pozitivno in dolgotrajno prispevajo h gospodarstvu in družbi države gostiteljice. Ta primer bi morale kot pomembno lekcijo upoštevati tako evropske države, ki se soočajo z »migrantsko krizo«, kot tudi politiki po svetu, ki želijo gostiteljska gospodarstva in družbe pred migranti zaščititi z zidovi.

 

Ključne besede

mestno pokopališče, migracije, migranti, lokalni gospodarski razvoj

 

 

 

 

UREDNIŠTVO

Urbanistični inštitut RS
Urbani izziv - uredništvo
Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  urbani.izziv@uirs.si

ISSN

Tiskana izdaja: 0353-6483
Spletna izdaja: 1855-8399

INDEKS

GOOGLE SCHOLAR
h5-index: 14
h5-median: 20
INDEX COPERNICUS
ICI Journals master list 2020: 120,87
CLARIVATE ANALYTICS
Indeksirano v ESCI

 

SCOPUS ELSEVIER

SCImago Journal & Country Rank

SNIP (2021): 0,79
CiteScoreTracker (2022): 1,8

Copyright 2022 by UIRS
Back To Top