Kazalo

Urbani izziv Leto 2015, št. 5, september 2015 : 64-75

(Članki)

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Srna MANDIČ

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Slovenija
srna.mandic@fdv.uni-lj.si

 

Naslov članka

Modeli oskrbe z neprofitnimi stanovanji v Evropski uniji

 

Povzetek

V članku obravnavamo sistemske pogoje in spodbude za neprofitno stanovanjsko oskrbo v prostoru sodobne EU, kjer obstajajo velike pojmovne, organizacijske in konceptualne razlike. Na splošno se je v zadnjih desetletjih zmanjšala vloga države/lokalnih oblasti kot neposrednega ponudnika neprofitnih stanovanj, okrepila pa se je njena posredna regulativna in podporna/nadzorna vloga v organizaciji oziroma pri omogočanju oskrbe (tako imenovani prehod iz »providing« v »enabling«). Ob danes povečanih potrebah po neprofitnih stanovanjih v evropskih državah razvijajo nove rešitve, med katerimi imajo pomembno vlogo nove organizacijske oblike sodelovanja z zasebnim sektorjem in organizacijami različnih tipov. Osnovni vzorec neprofitne stanovanjske oskrbe je, da javne oblasti sprejemajo odgovornost za to, da je ponudba primerno organizirana ter da so različni déležniki primerno povezani in usklajeni pri pripravi in izvedbi konkretnih neprofitnih stanovanjskih projektov. Tak celoviti sistem sodelovanja različnih akterjev zahteva visoko stopnjo koordinacije, kar se običajno uresničuje s sprejetimi razvojnimi stanovanjskimi shemami, ki so podlaga za javne razpise, na katerih kandidirajo konkretni ponudniki s konkretnimi neprofitnimi stanovanjskimi projekti. Oblikovanje razvojnih stanovanjskih shem v povezavi z javnimi finančnimi shemami najpogosteje poteka v pristojnosti državne ali regionalne ravni, ki tako za stanovanjske projekte oblikuje pogoje, pravila in sistemske spodbude (davčne olajšave, subvencije, dotacije, posojila, garancije).

 

Ključne besede

neprofitno stanovanje, stanovanjska zadruga, stanovanjska politika, stanovanjska shema