Urbani izziv Leto 2018, št. 8, september 2018
: 25-29
(29. Sedlarjevo srečanje)
Avtor
Urban JENSTERLE
Igea d. o. o.
urban.jensterle@igea.si
Nika MESNER
Geodetski inštitut Slovenije
nika.mesner@gis.si
Matjaž GRILC
Digi data d. o. o.
matjaz@digidata.si
Naslov članka
Evidenca stavbnih zemljišč – prostorski izziv ali še ena izgubljena priložnost?
Povzetek
V skladu s temeljnim načelom vzdržnega prostorskega razvoja je smotrna in varčna raba prostora ključnega pomena za razvoj Slovenije. Smotrno rabo prostora je mogoče udejanjiti le z aktivno zemljiško politiko, tj. urejanjem razmer na področju upravljanja zemljišč in gospodarjenja z njimi, oblikovanjem ključnih ukrepov zemljiške politike in določanjem instrumentov za njeno izvajanje. Zakonsko podlago za aktivno zemljiško politiko je postavil novi zakon o urejanju prostora, ki določa upravne in finančne instrumente za učinkovito gospodarjenje s prostorom in za realizacijo prostorskih izvedbenih aktov. Za izvajanje ukrepov zemljiške politike s ciljem varčne in smotrne rabe poselitvenih območij je nujen predpogoj vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: ESZ), ki vsebuje podatke o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih z razvojnimi stopnjami. Evidenca ni novost, saj je bila uzakonjena že leta 1988, vendar v praksi ni nikoli zaživela. Posledice tega pa prostor čuti še danes. Z novo prostorsko zakonodajo se ta uvaja ponovno, na prvi pogled se zdi, da je zdaj bolje osmišljena in sistemsko umeščena, vendar še vedno na koncu prepuščena volji občin, da bodo v njej prepoznale rešitev za prenekateri problem urejanja njihovega prostora. Zato se zdi vprašanje v naslovu zelo na mestu in samo od skupnega napora stroke je odvisno, ali bomo tokratno priložnost spreobrnili v začetek sistemskega reševanja precej slabega stanja v prostoru.
Ključne besede
gradbena parcela, stavbna zemljišča, zemljiška politika, nepozidano zemljišče, evidenca stavbnih zemljišč