Urbani izziv Leto 2021, št. 13, december 2021
: 158-166
(Članki)
Avtor
Matjaž Štolfa
stolfa@gmail.com
Marijana Kunc
marijana.kunc@gmail.com
Doc. dr. Boštjan Aver
Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana
bostjan.aver@epf.nova-uni.si
Naslov članka
Kmetijska zemljiška politika v Sloveniji med letoma 1973 in 1991
Povzetek
Zemljiška zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 1973, naj bi omogočila prehod kmetijskih zemljišč v družbeno lastnino in last tistih, ki zemljišča dejansko obdelujejo, s tem pa naj bi se povečali tudi produktivnost kmetijske dejavnosti in samooskrba s hrano. Določen je bil zemljiški maksimum, ki je opredeljeval največji obseg kmetijskih zemljišč, ki so jih lahko imeli v lasti občani. Določbe glede zemljiškega maksimuma se do leta 1981 skoraj niso izvajale, saj občinske zemljiške skupnosti, zadruge in družbena podjetja niso imeli finančnih sredstev za odkup zemljišč, zato lastnikov nihče ni silil k odsvojitvi viška kmetijskih zemljišč. Izvajanje zemljiške zakonodaje je bilo povezano s številnimi težavami. Občine so zamujale s pripravo prostorskih planov, določbe o statusu kmeta pa so se v praksi razlagale ohlapno,
tako da so kmetijska zemljišča lahko obdržali oziroma pri nakupu kmetijskega zemljišča uveljavili prednostno pravico skoraj vsi občani. Po letu 1981 se je skupno število kmetijskih gospodarstev začelo zmanjševati, kmetijska gospodarstva, ki so nadaljevala dejavnost, pa so se začela povečevati. Čeprav iz statističnih podatkov ni razvidna lastniška struktura, je vendarle mogoče sklepati, da jena proces povečevanja kmetijskih gospodarstev pozitivno vplivala tudi zemljiška zakonodaja, ki še danes temelji na izhodiščih, sprejetih leta 1973.
Ključne besede
kmetijska zemljišča, zemljiški maksimum, zemljiška politika, SR Slovenija