Urbani izziv Leto 2024, št. 18, junij 2024
: 99-113
(34. Sedlarjevo srečanje)
Avtor
Peter Kerševan
Milan Kovač
arhitekt v pokoju
milan.zdravko.kovac@gmail.com
Kaja Lipnik Vehovar
samostojna ustvarjalka v kulturi
velika@t-2.net
Naslov članka
Ljubljansko železniško vozlišče in
Potniški center Ljubljana
Povzetek
Ljubljano je železnica Dunaj–Trst s svetom povezala leta 1849. Trasa
proge je potekala po robu mesta, toda že ob koncu 19. stol. se je
mesto razširilo preko železniških tirov. Strokovnjaki se že od leta 1919
ukvarjajo z iskanjem rešitve za ljubljansko železniško vprašanje, saj
železnica na obstoječi trasi ovira skladen razvoj mesta. Leta 2013
je bil sprejet sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: DPN) za ljubljansko železniško vozlišče (v nadaljevanju:
LŽV), ki je nujni predpogoj za dolgoročno prostorsko, prometno in
okoljsko rešitev. Po 10 letih vizije končne ureditve LŽV, ki bi ji sledili
vsi nadaljnji projekti, vezani na (ob)železniški prostor, še nimamo,
kljub temu pa se na strateško pomembnih zemljiščih načrtujejo ali
izvajajo posegi (Potniški center Ljubljana, protihrupne ograje, širitev
nadvozov ipd.), ki bodo dolgoročno omejevali/narekovali nadaljnji
razvoj železnice ipd. Danes je LŽV, najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni in zelo pomembno jedrno vozlišče prometnega
omrežja TEN-T, prek katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor, ozko grlo na železniškem omrežju v širšem smislu.
Izgradnja drugega tira, ki bo generirala povečan železniški tovorni
promet iz Luke Koper v zaledne države, bo za Ljubljano pomenila
veliko dodatno obremenitev bivalnega okolja. Preden se bo (lahko)
povečalo število tovornih vlakov, je treba zgraditi progo za tranzit
tovora mimo Ljubljane ali pod terenom. Do sprejetja DPN za LŽV pa je
treba ustaviti vse projekte, ki bi lahko prejudicirali končno odločitev.
Ključne besede
ljubljansko železniško vozlišče, Potniški center Ljubljana, železniški promet, državni prostorski načrt