Kazalo

Urbani izziv Leto 16, št. 1, junij 2005 : 50–60

(Tematski članki)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2005-16-01-007

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Alenka COF

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, Slovenija
alenka.cof@guest.arne.si

Ivan MARUŠIČ

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana, Slovenija
ivan.marusic@bf.uni-lj.si

Krešimir BAKIĆ

ELES – Elektro Slovenija, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
kresimir.bakic@eles.si

Franc JAKL

Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, Slovenija
franc.jakl@uni-mb.si

 

Naslov članka

Načrtovanje infrastrukturnih vodov z določanjem njihovih okoljsko sprejemljivih koridorjev

 

Povzetek

Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globoko–italijanska meja skozi prostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okoljska in prostorska merila: slovenski in italijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenija–Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudi kratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja.

 

Ključne besede

daljnovod, koridor, model ustreznosti, planiranje, Slovenija–Italija