Kazalo

Urbani izziv Leto 16, št. 2, december 2005 : 100–107

(Predstavitve)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2005-16-02-014

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Liljana Jankovič Grobelšek

ACER Novo Mesto, d. o. o., Novo Mesto, Slovenija
liljana.jankovic@acer.si

 

Naslov članka

Planerski in urbanistični projekti – neavtorski pristop in vprašanje sinergije pri sodelovanju

 

Povzetek

V prispevku je predstavljen pogled na neavtorski pristop pri urbanističnih in planerskih projektih. Vodja projekta vodi celotno delovno skupino, vendar so pomembni tudi koordinatorji vseh sodelujočih, medtem ko je samo avtorstvo pri prostorskem načrtovanju (v nasprotju z avtorstvom pri arhitekturnem projektiranju) mnogokrat ali celo vedno povsem deljeno. Ne samo zato, ker se lahko prostorski projekti skozi postopke sprejemanja precej spremenijo, ampak tudi zato, ker je k sodelovanju pritegnjenih veliko akterjev (projektanti, naročniki in/ali investitorji itn.), ki prispevajo k projektu in ga sooblikujejo. Neavtorski pristop je po izkušnjah osnova za dobro vodenje projekta, za ustvarjanje pogojev za konstruktivno sodelovanje interdisciplinarne delovne skupine in vseh preostalih sodelujočih pri projektu. Predstavljena sta dva konkretna primera. Posebno zanimiva je njuna primerjava, saj je v prvem primeru projekt zaradi dobrega sodelovanja med naročniki, investitorji in projektanti ter zaradi kooperativne zainteresirane javnosti pridobil kakovost, v drugem pa je (zaradi in tudi na škodo javnosti) precej izgubil. Za tolikokrat omenjeno nujnost participacije javnosti v projektih ocenjujemo, da je je pravzaprav dovolj. Za sodelovanje javnosti v urbanističnih in planerskih projektih ni ovir, če le javnost pokaže interes. Problem je pogosto na drugi strani – kako pred eno javnostjo (npr. sosedje, neposredno prizadeti) zavarovati skupni, javni interes.

 

Ključne besede

urbanizem in planiranje, neavtorski pristop, sodelovanje z javnostjo, sodelovanje z naročniki, sodelovanje v delovni skupini