Urbani izziv Leto 22, št. 2, december 2011
: 49–63
(Članki)
UDK: 911.375.1(460)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2011-22-02-005
Avtor
Montserrat PALLARES-BARBERA
Harvard University, Institute for Quantitative Social Sciences, Center for Geographic Analysis, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike<br>Universitat Autònoma de Barcelona, Departamento de Geografia, Barcelona, Španija
mpallares@cga.harvard.edu
Anna BADIA
Universitat Autònoma de Barcelona, Departamento de Geografia, Barcelona, Španija
anna.badia@uab.cat
Jordi DUCH
Universitat Autònoma de Barcelona, Departamento de Geografia, Barcelona, Španija
jordi.duch@uab.cat
Naslov članka
Cerdà in Barcelona: potreba po novem mestu in zagotavljanju storitev
Povzetek
V članku se obravnava načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je leta 1860 izdelal Ildefons Cerdà, ali natančneje, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstvni način, pri čemer je imelo pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. Cerdàjev predlog širitve je temeljil na poglobljeni družbeno-statistični študiji bivalnih pogojev v stari Barceloni. Visoka umrljivost pripadnikov delavskega razreda ter slabi zdravstveni in izobraževalni pogoji so Cerdàja napeljali k oblikovanju nove vrste urbanističnega načrtovanja, ki jo je opredelil kot »urbanizem«. V predlogu za novo mesto je predvidel posebna območja za storitve, kot so tržnice, šole in bolnišnice. V prvem delu članka so opisane urbanistične in politične okoliščine v Barceloni, predstavljeni pa so tudi statistični podatki, na katerih je Cerdà oblikoval svoj prispevek. V drugem delu članka je s pomočjo lokacijske teorije in geografskega informacijskega sistema (GIS) analiziran vzorec lokacij in prebivalcev, ki uporabljajo tržnice in bolnišnice. Na podlagi topografskih načrtov iz let 1926 in 1975 je opravljena študija razvoja širitve vse do končne stopnje. Dejanski razvoj mesta je bil drugačen od Cerdàjevega predloga, in sicer deloma zaradi nepričakovane rasti gostote prebivalstva in grajenega okolja ter večje zasedenosti stavb, vseeno pa je bil osnova za razporeditev ulic in avenij.
Ključne besede
urbanistično načrtovanje, lokacijska teorija, optimizacija, blaginja, GIS, sistem za podporo prostorskemu odločanju