Urbani izziv Leto 28, št. 1, junij 2017
: 67-76
(Članki)
UDK: 364-783.2”405”:316.346.32-053.9(439)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2017-28-01-006
Avtor
Norina SZANDER
MEDIFAS, Mediteranski inštitut za sodobne študije, Vrtojba, Slovenija in Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novo mesto, Slovenija
norina.szander@medifas.net
Lorenzo ROS-MCDONNELL
Business engineering research group, Universidad Politécnica Cartagena, Cartagena, Španija in MEDIFAS, Mediteranski inštitut za sodobne študije, Vrtojba, Slovenija
lorenzo.ros@upct.es
Marija BOGATAJ
MEDIFAS, Mediteranski inštitut za sodobne študije, Vrtojba, Slovenija in Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novo mesto, Slovenija
marija.bogataj@guest.arnes.si
Naslov članka
Prostorska razpršenost stanovanjskih enot kot pomemben dejavnik vpliva na stroške dolgotrajne oskrbe
Povzetek
Več kot 90 % starostnikov bi se rado postaralo tam, kjer živijo. To idejo podpirajo tudi strateški načrti Evropskega semestra za dolgotrajno oskrbo (ang. European semesters on long-term care) za države članice, vendar ne vključujejo dovolj inovacij, da bi resnično izboljšali življenjske razmere starejših z ustrezno opremljenim okoljem in vzdržnim financiranjem. Prostorsko razpršenost stanovanj in gostoto poselitve v funkcionalnem območju bi morala pri načrtovanju grajenega okolja in drugih objektov za starejše posebej upoštevati vodstva ustanov, ki starejšim zagotavljajo namestitev, zdravstveno oskrbo in druge storitve, saj so cene logistike (prevoz materiala, delovna sila, prevoz starostnikov v dnevne programe itd.) precej odvisne od teh dveh dejavnikov. Na podlagi podatkov doma za ostarele v eni od madžarskih občin smo ocenili in optimizirali načrtovanje poti ter razporejanje za potrebe oskrbe starostnikov na domu glede na različne možne prostorske razporeditve in z različno gostoto strank. Poti negovalnega osebja, ki oskrbuje starostnike, smo simulirali s problemom trgovskega potnika (ang. multiple travelling salesman, mTSP), rešitve pa navajajo potrebno delovno silo in časovne zahteve za opravljanje storitev. Orodje, ki nam je omogočilo proučiti izide različnih možnosti, bi lahko tudi stroki pomagalo pri predvidevanju in načrtovanju prihodnjih sprememb pri stroških dolgotrajne oskrbe zaradi vse večjega števila starejših, ki bodo pri ohranjanju samostojnosti potrebovali pomoč, spreminjata pa se tudi gostota in razpršenost gospodinjstev.
Ključne besede
stanovanja, dolgotrajna oskrba, načrtovanje storitev, prostorska razpršenost, funkcionalna regija