Urbani izziv Leto 29, št. 1, junij 2018
                : 5-19
             
                 (Članki)
                 UDK: 551.584.5:551.583.1(492.613)
                 doi: 10.5379/urbani-izziv-2018-29-01-001
             
 
                 
             
              
             Avtor
                Frank VAN DER HOEVEN
                     TU Delft, Faculty of Architecture and the Built Environment, Delft, Nizozemska 
                     f.d.vanderhoeven@tudelft.nl
                Alexander WANDL
                     TU Delft, Faculty of Architecture and the Built Environment, Delft, Nizozemska 
                     a.wandl@tudelft.nl
              
             Naslov članka
             »Hotterdam«: kartiranje družbenih, morfoloških in prostorskih vidikov rotterdamskega mestnega toplotnega otoka
              
                 Povzetek
                 Klimatologi napovedujejo, da bodo v prihodnjih desetletjih vročinski valovi na Nizozemskem pogostejši. Ob upoštevanju tega dejstva sta avtorja v raziskavi merila mestno toploto in oblikovala model energijske bilance površja v Rotterdamu. Na podlagi geografskega informacijskega sistema (GIS), 3D-modelov in satelitskih posnetkov sta podrobno določila družbene, morfološke in prostorske vidike mesta ter z uporabo hierarhične in multivariatne regresijske analize opredelila povezave med temperaturami in energijsko bilanco površja ter družbenimi, morfološkimi in prostorskimi vidiki. Izsledki raziskave so pokazali povezavo med učinkom mestnega toplotnega otoka in zdravjem ljudi v Rotterdamu, poleg tega sta avtorja statistično pojasnila tudi izjemno visoko umrljivost ljudi, starih 75 let ali več, poleti 2006. Pomembno vlogo pri tem so imeli prostorska zgoščenost starejših prebivalcev, povprečna starost stavb, v katerih so živeli, ter skupni senzibilni in shranjeni toplotni tok. Vidiki, ki najbolje pojasnjujejo rotterdamski toplotni otok, so neprepustnost površja, indeks listne površine, stavbni ovoj, vodne površine in osenčenost. Avtorja sta jih predstavila na dveh t. i. temperaturnih kartah, na podlagi katerih se lahko določijo prednostne naloge pri izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. 
                  
                 Ključne besede
                 mestni toplotni otok, morfologija, raba prostora, starejši, prilagajanje podnebnim spremembam, Rotterdam