Urbani izziv Leto 30, št. 2, december 2019
                : 30-39
             
                 (Članki)
                 UDK: 314.1:728.1(594)
                 doi: 10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-003
             
 
                 
             
              
             Avtor
                Maria Lestari Olivia
                     Department of Architecture, Faculty of Engineering, University of Indonesia, Depok City, West Java, Indonezija 
                     marialestario@gmail.com
                Joko Adianto
                     Department of Architecture, Faculty of Engineering, University of Indonesia, Depok City, West Java, Indonezija 
                     joko.adianto@ui.ac.id
                Rossa Turpuk Gabe
                     Department of Architecture, Faculty of Engineering, University of Indonesia, Depok City, West Java, Indonezija 
                     rossa@ui.ac.id
              
             Naslov članka
             Družbena interakcija v ograjenem naselju
z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva
v Cibuburju v Zahodni Javi
              
                 Povzetek
                 Ograjena naselja veljajo za škodljivo obliko urbane segregacije, saj so to varovane stanovanjske soseske z ekskluzivno
infrastrukturo. Cilj indonezijske vladne politike,
povezane z zagotavljanjem cenovno uravnotežene stanovanjske
oskrbe, je ustvariti stanovanjske komplekse ali
naselja z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva, ki spodbujajo
interakcijo med družbenimi sloji in zmanjšujejo
čedalje večje socialne razlike. Namen članka je potrditi
pojav družbene interakcije med socialno-ekonomskimi
sloji v naseljih z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva.
Za boljše razumevanje družbene interakcije med stanovalci
so avtorji najprej proučili razloge za izbor tovrstne
stanovanjske soseske, in sicer za vsak socialno-ekonomski
sloj posebej. Za to so uporabili metodo vrednotenja po
vselitvi na primeru ograjenega naselja v Cibuburju v Zahodni
Javi, ki je znan po dobri kakovosti stanovanjskih
sosesk in infrastrukture. Izsledki raziskave kažejo, da je
varovanje še vedno glavni razlog za to, zakaj se ljudje odločijo
živeti v tovrstnem ograjenem naselju. Zaradi manjše
ekskluzivnosti naselja pa je čedalje manjša tudi pogostost
uporabe tamkajšnje infrastrukture in površin, pripadniki
posameznih družbenih slojev pa se raje kot s stanovalci
istega stanovanjskega kompleksa v naselju družijo s pripadniki
istega sloja v drugih stanovanjskih kompleksih,
kar se ne ujema s cilji politike cenovno uravnotežene stanovanjske oskrbe.
                  
                 Ključne besede
                 stanovanjske preference, cenovno uravnotežena stanovanjska oskrba, ekonomsko mešana sestava prebivalstva, varovana soseska