Kazalo

Slike

Urbani izziv Leto 32, št. 1, junij 2021 : 40-51

(Članki)
UDK: 712.253:551.588.7
doi: 10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-004

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Marie Therese Fallast

PLANUM Fallast & Partner GmbH, Gradec, Avstrija
mt.fallast@planum.eu

Sanela Pansinger

Adasca, Gradec, Avstrija
sanela.pansinger@adasca.org

Gerald Krebs

University of Technology, Institute of Hydraulic Engineering and Water Resources Management, Gradec, Avstrija
gerald.krebs@tugraz.at

Martin Moser

Quadratic GmbH, Gradec, Avstrija
martin.moser@quadratic.at

Andreas Zobl

Quadratic GmbH, Gradec, Avstrija
andreas.zobl@quadratic.at

 

Naslov članka

Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi

 

Povzetek

Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.

 

Ključne besede

javni prostor, podnebne spremembe, gospodarjenje s padavinsko vodo, ulično odvodnjavanje, senzorska tehnologija in digitalizacija