Kazalo

Slike

Urbani izziv Leto 34, št. 1, junij 2023 : 45-56

(Članki)
UDK: 711.4:330.34(292.6)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2023-34-01-04

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Franklin Obeng-Odoom

Univerza v Helsinkih, Fakulteta za družbene vede, Oddelek za globalne razvojne študije, Helsinki, Finska
franklin.obeng-odoom@helsinki.fi

 

Naslov članka

Urbana ekonomija na globalnem jugu: raziskava člankov, objavljenih v reviji The Economist

 

Povzetek

Analizam s področja urbane ekonomije se na globalnem jugu namenja le malo pozornosti. Zaradi pandemije COVID-19 in njenih posledic, vidnih zlasti na mestnih območjih, je postala urbana ekonomija spet pomembnejša, pri čemer bi bilo treba raziskati, kako so se njena načela dejansko uporabljala. Med drugim bi bilo treba proučiti, kako so o afriškem gospodarstvu, ki je med vrhuncem pandemije pritegnilo veliko pozornosti, razpravljali ekonomisti. Ali so pozornost namenili tudi mestnim gospodarstvom v Afriki? Kako podrobno so jih analizirali? Ali predlagane politike gospodarskega okrevanja izražajo realnost mestnih gospodarstev v Afriki? Ker odgovorov na navedena vprašanja v ekonomski literaturi ni mogoče najti, je avtor v članku proučil in analiziral vsebino več kot 500 člankov o pandemiji COVID-19, objavljenih v reviji The Economist. Izsledki raziskave so pokazali, da se je večina ekonomskih analiz osredotočala na države ali regije, le malo pa se jih je nanašalo na afriška mestna gospodarstva. Tudi če so članki obravnavali afriška mesta, so bili pod vplivom prevladujoče urbane ekonomije precej zavajajoči. Navedeni izsledki odpirajo nekatera pomembna vprašanja glede politik gospodarskega okrevanja (mest), predlaganih v The Economistu. Raziskava je pokazala, da nekateri vidiki prevladujoče urbane ekonomije omejujejo njen potencial.

 

Ključne besede

mesta, urbana ekonomija, The Economist, globalni jug