Urbani izziv Leto 35, št. 2, december 2024
: 5-16
(Članki)
UDK: 711.4: 616-036.21
doi: 10.5379/urbani-izziv-2024-35-02-01
Avtor
Maciej J. Nowak
Oddelek za nepremičnine, Ekonomska fakulteta, Zahodnopomorjanska tehnična univerza, Szczecin, Poljska
maciej.nowak@zut.edu.pl
Paulina Legutko-Kobus
Oddelek za javno politiko, Ekonomska šola v Varšavi (SGH), Varšava, Poljska
plegut@sgh.waw.pl
Ayyoob Sharifi
Inštitut IDEC ter Izobraževalna in raziskovalna mreža za mir in trajnostni razvoj (NERPS), Univerza v Hirošimi, Higaši-Hirošima, Hirošima, Japonska
sharifi@hiroshima-u.ac.jp
Amir Reza Khavarian-Garmsir
Oddelek za geografijo in urbanizem, Fakulteta za geografske vede in načrtovanje, Univerza v Isfahanu, Isfahan, Iran
amir.khavarian@yahoo.com
Artur Hołuj
Oddelek za upravljanje prostora, Fakulteta za ekonomijo in javno upravo, Ekonomska univerza v Krakovu, Krakov, Poljska
holuja@uek.krakow.pl
Naslov članka
Urbanistična politika po pandemiji COVID-19:
izbrani vidiki
Povzetek
V literaturi s področja urbanizma in prostorskega načrtovanja
je čedalje več poudarka na potrebi po podrobnejši
analizi posledic pandemije COVID-19 na oblikovanje
urbanistične politike. Avtorji so v članku obravnavali
ključne predloge sprememb urbanističnih politik, ki so se
pojavili po pandemiji, in jih povezali z izsledki v literaturi
s področja prostorskega načrtovanja. Osredotočili so se
na dve vprašanji, ki sta neposredno povezani z obravnavano
temo: urbanistično načrtovanje in varstvo okolja.
Izbrana dela so proučili na podlagi pregleda literature in
uporabe analitično-primerjalne metode. Zastavili so si
naslednji raziskovalni vprašanji: 1. Katere ključne teme
s področja prostorskega načrtovanja so bile obravnavane
v razpravah v zvezi s pandemijo? 2. Ali so dela, ki so
pandemijo obravnavala skupaj z urbanističnimi temami,
pomembno prispevala k širši razpravi o institucionalnih
vidikih urbanističnega načrtovanja? Pomembna ugotovitev
je, da je pandemija COVID-19 razkrila posledice
neupoštevanja izsledkov teoretičnega proučevanja pri
oblikovanju javnih politik, kar lahko povzroči družbene
in okoljske neenakosti na svetovni ravni, in razlike med
političnimi in družbenimi sistemi v sprejetih ukrepih za
omejitev širjenja epidemije.
Ključne besede
prostorska politika, urbanizem, pandemija COVID-19, prilagajanje spremembam