Urbani izziv Leto 23, št. 1, junij 2012
: 5–15
(Članki)
UDK: 502.15˝20˝
doi: 10.5379/urbani-izziv-2012-23-01-001
Avtor
Michael W. MEHAFFY
Sustasis Foundation, Lake Oswego, Oregon, Združene države Amerike
michael.mehaffy@gmail.com
Tigran HAAS
Massachusetts Institute of Technology, Media Lab, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike
tigran@mit.edu
Naslov članka
Poststrukturalisti križem rok opazujejo svet v plamenih: izhod iz samoustvarjene krize »arhitekturne kulture«
Povzetek
V članku se kritizira kriza, ki trenutno vlada med poklici s področja okoljskega načrtovanja: vodilni se soočajo z nujnimi ekološkimi, socialnimi in ekonomskimi obvezami, obenem pa so obtičali v zmedi brezbrižne postmodernistične umetniške doktrine. Rezultat je stanje paralize,
ki so si ga nakopali sami in dopušča, da se nezaslišane napake iz preteklosti ponavljajo v nedogled, pri čemer je pomembno samo to, da so odete v vse bolj estetsko ekstravagantna
umetniška oblačila. Do te paralize, ki upravičuje sama sebe, prihaja, ker zaradi poststrukturalistične zaslepljenosti z dvoumnostjo, raznolikostjo in izmišljenim pomenom
učinkovit skupni okvir, ki bi obravnaval žgoče vprašanje grajenega okolja, postane nemogoč. Ta paraliza pa je nagrajena, saj služi ozkim ekonomskim interesom tistih, ki z veseljem prisluhnejo zagovoru izvedbe projektov, ki bi bili zaradi slabše kakovosti sicer lahko zavrnjeni. Članek se konča z obetavno ugotovitvijo, da se sestavine takega okvira dejansko pojavljajo v bioloških vedah in na drugih področjih. Da pa bi jih lahko dobro izkoristili, se
morajo strokovnjaki naučiti kritizirati napačne rabe neproduktivnih oblik razmišljanja in tudi, kako shajati brez njih; več teh oblik je opisanih v članku. Upamo, da bo članek vsaj majhen korak na tej pomembni poti.
Ključne besede
kritika okoljskega načrtovanja, arhitekturna kultura, poststrukturalizem, postmodernizem, poklicna odgovornost