Urbani izziv Leto 30, št. 2, december 2019
: 40-47
(Članki)
UDK: 911.375.1(497.711)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-004
Avtor
Gordana Kaplan
Eskisehir Technical University, Earth and Space Sciences Institute, Eskisehir, Turcija
kaplangorde@gmail.com
Naslov članka
Presoja vloge zelenih in pozidanih površin pri zmanjševanju učinkov površinskega mestnega toplotnega otoka na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja
Povzetek
Hitra urbanizacija ima številne negativne vplive na okolje
in zdravje ljudi ter pomembno prispeva h globalnemu
segrevanju. Eden izmed teh vplivov so tudi mestni toplotni
otoki, ki jih povzroča človekova dejavnost in so
opredeljeni kot temperaturne razlike med mestnimi in
okoliškimi območji. Zaradi hitre urbanizacije v zadnjih
desetletjih se Skopje spoprijema z izjemno močnimi
učinki mestnih toplotnih otokov. Za proučevanje vloge
pozidanih in zelenih površin pri nastanku površinskega
mestnega toplotnega otoka je avtorica uporabila satelitske
podatke Landsat ETM+, na podlagi katerih je analizirala
temperaturo tal, in posnetke satelita Planet Scope
DOVE visoke ločljivosti, na podlagi katerih je analizirala
pozidane in zelene površine. Za geostatisticne analize je
uporabila 17 naključno izbranih podobmočij v Skopju.
Izsledki raziskave kažejo pomembno povezavo med mestnim
toplotnim otokom in pozidanimi površinami ter
močno povezavo med zelenimi površinami in območji,
na katerih ni mestnega toplotnega otoka, kar kaže, da
se lahko učinek mestnih toplotnih otokov pomembno
zmanjša z dodatnimi zelenimi površinami. Eden izmed
pomembnih izsledkov raziskave je, da idealno razmerje
med deležem pozidanih in zelenih površin, pri katerem
je učinek mestnega toplotnega otoka šibek, v nekaterih
primerih pa ga celo ni, znaša 40 : 60. Nadaljnje raziskave
bi se morale osredotočati še na druge dejavnike, ki lahko
vplivajo na nastanek mestnega toplotnega otoka.
Ključne besede
površinski mestni toplotni otok, daljinsko zaznavanje, satelitski posnetki, urbanizacija, temperatura tal