Urbani izziv Leto 31, št. 1, junij 2020
                : 28-39
             
                 (Članki)
                 UDK: 911.375.1-057.118(594)
                 doi: 10.5379/urbani-izziv-2020-31-01-003
             
 
                 
             
              
             Avtor
                Mitchell Edbert Suryanto
                     Department of Architecture, Faculty of Engineering, Universitas Indonesia (Oddelek za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Indoneziji), Depok, Indonezija 
                     mitchell.edbert93@gmail.com
                Joko Adianto
                     Department of Architecture, Faculty of Engineering, Universitas Indonesia (Oddelek za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Indoneziji), Depok, Indonezija 
                     joko.adianto@ui.ac.id
                Rossa Turpuk Gabe
                     Department of Architecture, Faculty of Engineering, Universitas Indonesia (Oddelek za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Indoneziji), Depok, Indonezija 
                     rossa@ui.ac.id
              
             Naslov članka
             Siva ekonomija v javnem prostoru: zapletene politične in prostorske ureditve na indonezijski ulični tržnici
              
                 Povzetek
                 Zaradi močnega vala urbanizacije in omejenih možnosti formalne zaposlitve v velikih azijskih mestih se čedalje bolj krepi ulična prodaja, ki je zaradi neodobrene uporabe javnega prostora pogosto sporna in nezakonita. Nedeljska tržnica v Kuteku v indonezijski občini Depok se je morala z lokacije zraven univerze, na kateri je bilo običajno polno ljudi, preseliti v razmeroma odmaknjeno stanovanjsko sosesko, kjer pa prodajalci še vedno precej dobro poslujejo. Študija primera, predstavljena v tem članku, temelji na obsežnih terenskih opazovanjih in intervjujih ter pojasnjuje, kako je bila izbrana nova lokacija tržnice in kako je prostorsko urejena, da lahko zadovoljuje potrebe prodajalcev, stanovalcev in kupcev. V članku je predstavljeno, kako so stanovalci in prodajalci razvili inovativen, odprt in samoorganiziran sistem upravljanja tržnice, ki se prilagaja spreminjajočemu se številu in lastnostim prodajalcev in kupcev. Čeprav sistem velja za učinkovito orodje, ki omogoča uspevanje sive ekonomije, zaradi omejenih načrtovalskih zmožnosti zahteva sodelovanje z drugimi deležniki, na podlagi česar se lahko rešujejo nepričakovani izzivi. Sodelovanje med deležniki je povečalo koristi in zmanjšalo slabosti sive ekonomije v javnem prostoru.
                  
                 Ključne besede
                 ulična tržnica, ulični prodajalci, siva ekonomija, javni prostor, Indonezija