Urbani izziv Leto 33, št. 2, december 2022
: 34-45
(Članki)
UDK: 711.58:316.728(477)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-02-04
Avtor
Olena Dronova
Univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu, Fakulteta za geografijo, Oddelek za ekonomsko in družbeno geografijo, Kijev, Ukrajina
olena.dronova@gmail.com
Diana Khomenko
Geografski inštitut Ukrajinske akademije znanosti, Kijev, Ukrajina
danahomenko@gmail.com
Stanley D. Brunn
Univerza v Kentuckyju, Oddelek za geografijo, Lexington, Kentucky, ZDA
brunn@uky.edu
Naslov članka
Primerjava mnenj prebivalcev treh tipov
stanovanjskih območij v Kijevu
glede kakovosti življenja
Povzetek
Urbanistične raziskave, opravljene na globalnem severu,
kažejo, da je z vidika organizacije časa in prostora, vrednot in družbenih stikov tradicionalni polodprti stavbni
blok nizke zazidave z mešanimi funkcijami najprivlačnejši
morfološki tip stanovanjske gradnje v mestih. Avtorji v
članku proučujejo, ali osnovne urbanistične hipoteze glede udobnosti bivanja na stanovanjskih območjih različnih
morfoloških tipov veljajo tudi za ukrajinsko prestolnico.
Primerjajo kakovost življenja ter analizirajo razlike v vedenjskih vzorcih in zaznavah prostora prebivalcev različnih tipov stanovanjskih območij, da bi opredelili glavne
značilnosti najudobnejše oblike stanovanjske soseske. Na
podlagi ankete in strokovnih ocen proučujejo zgodovino, delovna mesta, družbene, izobraževalne in kulturne
storitve, okoljske kazalnike, stopnjo varnosti in sodelovanje javnosti v treh stanovanjskih soseskah v mestu: v
Žuljanyju, Podilu in Rusanivki. Žuljany je naselje prostostoječih enostanovanjskih hiš, Podil je soseska s polodprtimi stavbnimi bloki nizke zazidave, Rusanivka pa je
primer sovjetske modernistične visoke blokovske zazidave. Izsledki raziskave kažejo, da je na podlagi objektivnih
kazalnikov in mnenj prebivalcev Rusanivka najudobnejše
stanovanjsko območje v mestu, kar se ne ujema s splošno
sprejetimi teorijami o najbolj zglednih in najprivlačnejših
morfoloških tipih mestne stanovanjske gradnje. Privlačnost omenjene soseske je posledica njenih načrtovalskih
in gradbenih značilnosti, zlasti osredotočenosti na človeka ter dobro premišljenega in celostnega načrtovalskega
pristopa.
Ključne besede
urbana morfologija, stanovanjske soseske, kakovost življenja, zaznave, Kijev