Urbani izziv Leto 34, št. 1, junij 2023
: 45-56
(Članki)
UDK: 711.4:330.34(292.6)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2023-34-01-04
Avtor
Franklin Obeng-Odoom
Univerza v Helsinkih, Fakulteta za družbene vede, Oddelek za globalne razvojne študije, Helsinki, Finska
franklin.obeng-odoom@helsinki.fi
Naslov članka
Urbana ekonomija na globalnem jugu: raziskava
člankov, objavljenih v reviji The Economist
Povzetek
Analizam s področja urbane ekonomije se na globalnem
jugu namenja le malo pozornosti. Zaradi pandemije
COVID-19 in njenih posledic, vidnih zlasti na mestnih
območjih, je postala urbana ekonomija spet pomembnejša, pri čemer bi bilo treba raziskati, kako so se njena načela
dejansko uporabljala. Med drugim bi bilo treba proučiti,
kako so o afriškem gospodarstvu, ki je med vrhuncem
pandemije pritegnilo veliko pozornosti, razpravljali ekonomisti. Ali so pozornost namenili tudi mestnim gospodarstvom v Afriki? Kako podrobno so jih analizirali?
Ali predlagane politike gospodarskega okrevanja izražajo
realnost mestnih gospodarstev v Afriki? Ker odgovorov
na navedena vprašanja v ekonomski literaturi ni mogoče
najti, je avtor v članku proučil in analiziral vsebino več kot
500 člankov o pandemiji COVID-19, objavljenih v reviji
The Economist. Izsledki raziskave so pokazali, da se je večina ekonomskih analiz osredotočala na države ali regije,
le malo pa se jih je nanašalo na afriška mestna gospodarstva. Tudi če so članki obravnavali afriška mesta, so bili
pod vplivom prevladujoče urbane ekonomije precej zavajajoči. Navedeni izsledki odpirajo nekatera pomembna
vprašanja glede politik gospodarskega okrevanja (mest),
predlaganih v The Economistu. Raziskava je pokazala, da
nekateri vidiki prevladujoče urbane ekonomije omejujejo
njen potencial.
Ključne besede
mesta, urbana ekonomija, The Economist, globalni jug