Kazalo

Slike

Urbani izziv Leto 2019, št. 9, september 2019 : 18-24

(30. Sedlarjevo srečanje)

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

mag. Jelka HUDOKLIN

Acer Novo mesto d.o.o.
Jelka.Hudoklin@acer.si

Suzana Simič

Acer Novo mesto d. o. o.
Suzana.Simic@acer.si

Doc. dr. Tomaž Slak

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana
Tomaz.Slak@fa.uni-lj.si

 

Naslov članka

Arheološki park Situla – od prve ideje do končnih odločitev

 

Povzetek

Novo mesto, ki v mednarodnem okolju slovi po številnih pomembnih prazgodovinskih arheoloških najdbah in je poimenovano tudi »mesto situl«, zadnjih petnajst let vodi dejavnosti za vzpostavitev arheološkega parka na Marofu, ki je načrtovan kot mestni park s širokim spektrom prezentacij arheološke dediščine. Z ureditvijo arheološkega parka Situla bo v Novem mestu, ki danes nima nobenega mestnega parka in ima le malo ureditev za prosti čas, povečana kakovost bivanja, obenem pa bo mesto dobilo priložnost za preboj na področju turistične ponudbe in predvsem prepoznavnost v širšem evropskem prostoru. Območje, ki je namenjeno parku, ima že od nekdaj posebno mesto v mentalni in vidni podobi mesta. Poleg dragocenih arheoloških najdb, ki pričajo o posebni vlogi Novega mesta v zgodovini, je ob koncu devetnajstega stoletja to območje dodatno obeležil mogočen Kettejev drevored, zasajen vzdolž nekdanje mestne vpadnice, ki je danes pomembno mestno sprehajališče. Zaradi dolgoletnih prizadevanj stroke za preprečitev pozidave je to območje vse do danes ostalo nepozidano in je poleg mestnih gozdov ena redkih večjih sklenjenih zelenih površin na obrobju jedra Novega mesta. V prispevku so prikazane dejavnosti za ureditev parka od prve ideje, začrtane v urbanistični zasnovi Novega mesta v letu 2004 in poznejših usmeritvah v prostorskih aktih, do preveritve različic dostopne ceste in do idejne zasnove ureditve parka. Projekt je bil že pred leti uvrščen med prednostne projekte v regiji. Njegovo pripravo spremlja raznovrstna komunikacija z javnostjo, ki je že doslej vključevala strokovne članke, urbani sprehod in okroglo mizo v organizaciji strokovnih društev ter s temi dogodki povezane javne objave. Pomemben korak v razmislekih o možnostih za ureditev parka je bila študentska delavnica, v kateri so sodelovali študenti arhitekture, krajinske arhitekture in oblikovanja. Načrtovanje arheološkega parka je zaradi združevanja turističnih programov in vsebin mestnega parka kompleksna naloga, ki se v zadnjem času ne omejuje več samo na prostorskonačrtovalske in oblikovalske rešitve, ampak se vse bolj usmerja v raziskovanje organizacijskih in upravljavskih vidikov vzpostavitve in delovanja parka.

 

Ključne besede

arheološki park, Novo mesto, situla, stara železna doba, arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje