Kazalo

Slike

Urbani izziv Leto 20, št. 1, junij 2009 : 53-67

(Članki)
UDK: 711.6:635.018(497.451.1)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2009-20-01-005

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

David BOLE

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija
david.bole@zrc-sazu.si

Mateja BREG VALJAVEC

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija
mateja.breg@zrc-sazu.si

Bojan ERHARTIČ

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija
bojaner@zrc-sazu.si

Drago KLADNIK

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija
drago.kladnik@zrc-sazu.si

Katarina POLAJNAR

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija
katarina.polajnar@zrc-sazu.si

Aleš SMREKAR

Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija
ales.smrekar@zrc-sazu.si

 

Naslov članka

Presoja primernosti načrtovanih vrtičkarskih območij v Ljubljani

 

Povzetek

V prispeku je na primeru vrtičkarstva v Ljubljani predstavljen vidik načrtovanja te samooskrbne dejavnosti pridelovanja vrtnin, ki načeloma stihijsko obstaja v vseh urbanih okoljih našega kulturnega okolja. Z vrtičkarstvom se ukvarja nekaj odstotkov prebivalcev slovenskega glavnega mesta, ki jim ta dejavnost bolj kot ekonomsko nujo pomeni rekreacijo in sprostitev, zadovoljevanje potrebe po neposrednem stiku z naravo in možnost prideelave zdrave hrane. Značilno je, da se z njo ukvarjajo večinoma starejši ljudje, med katerimi jih je več visokošolsko izobraženih, kot bi bilo pričakovati. Večina jih je z razmerami za vrtičkarstvo zadovoljna. Mestna oblast je začela močno odstranjevati vrtičke na zanje neprimernih lokacijah, kot nadomestilo pa je pripravila predlog vrtičkarskih območij, ki naj bi bila urejena tako, da ne bi kazila okolja, in obenem primerno infrastrukturno opremljena. Primernost načrtovanih lokacij v osnutku izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana smo ovrednotili glede na izpolnjevanje pomembnih izločitvenih meril in meril privlačnosti, ki smo jih določili na podlagi anketnih rezultatov, vključenih v podporo odločanju s pomočjo orodij GIS. Pri izvedbi bo treba zagotoviti dogovorno odločanje z vključevanjem zainterisirane javnosti ter vzpostavljanje dialoga med občino in vrtičkarji.

 

Ključne besede

vrtičkarstvo, prostočasna dejavnost, vrtičkarji, izvedbeni prostorski načrt, Ljubljana