Urbani izziv Leto 35, št. 2, december 2024
: 70-83
(Članki)
UDK: 711.585:711.582.7(497.4Koper)
doi: 10.5379/urbani-izziv-2024-35-02-06
Avtor
Tina Cotič
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Slovenija
tina.cotic@pef.upr.si
Matjaž Uršič
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo, Ljubljana, Slovenija
matjaz.ursic@fdv.uni-lj.si
Naslov članka
Neizkoriščen potencial začasne rabe prostora:
študija primera Avtomatik Delovišče v Kopru
Povzetek
V mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno
izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali
neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih
primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki
omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in
kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih
veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo,
utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno
in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi
inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja.
Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko
razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev
oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo
zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku
se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo
z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo
primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v
mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je
ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na
podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani
regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov
začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja,
kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k
povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti,
ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete.
Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in
sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in
kako predstavniki Mestne občine Koper.
Ključne besede
začasna raba prostora, degradirana urbana območja, trajnostni urbani razvoj, regeneracija, družbena kohezija, kulturni kapital, mesto Koper