Kazalo

Slike

Urbani izziv Leto 2016, št. 6, september 2016 : 12-20

(27. Sedlarjevo srečanje)

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Sašo MURTIČ

Ministrstvo za infrastrukturo

Aleš JANŽOVNIK

Savaprojekt d. d., Krško
dusan.blatnik@savaprojekt.si

Dušan BLATNIK

E-GRUS d. o. o., Ljubljana

 

Naslov članka

Koridorske proge – gospodarski umik ali železniški uklon?

 

Povzetek

Po vzoru nekaterih evropskih držav je Republika Slovenije po osamosvojitvi prevoz tovora, blaga in potnikov z železnice preusmerila na ceste in avtoceste. Preusmeritev se je zdela smiselna, saj so bili železniški koridorji, ki so nekoč potekali čez Slovenijo v smeri Zahodne, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, prekinjeni. Razvoj trgovine, razmah menjave blaga ter globalizacija proizvodnje in trga so narekovali spremembe v transportu ljudi in blaga. Razvoj transporta blaga je pripeljal do novih načinov prevoza. Prevoz razsutega tovora je zamenjal transport s kontejnerji, ki je omogočil hiter in učinkovit prevoz blaga po vsem svetu. Ker večina blaga še vedno potuje po morjih in rekah, so se v času globalizacije trga okrepila pristanišča, ki so prek dobrih cestnih in železniških povezav oskrbovala zaledje. S tem so se krepila tudi mesta v notranjosti, posledično se je izboljševala gospodarska rast. V nasprotju s preostalim svetom se je Slovenija v te razvojne tokove vključila dokaj pozno. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali gre v tem primeru za nepremišljeno politiko, pomanjkanje finančnih sredstev ali preprosto za uklon močnejšemu gospodarskemu gibanju velikih držav Evropske unije oziroma Evrope. Ne glede na vzrok je naša dolžnost, da sledimo gospodarskemu razvoju Evrope, ostanemo povezani z mednarodnimi tokovi in tako ohranimo svojo strateško vlogo v Evropski uniji.

 

Ključne besede

koridorske proge, prometna infrastruktura, logistična platforma, multimodalnost