Urbani izziv Leto 2016, št. 6, september 2016
: 51-57
(27. Sedlarjevo srečanje)
Avtor
Ivan SIMČIČ
Pokrajinski muzej Koper
ivan.simcic@pokrajinskimuzejkoper.si
Naslov članka
Koprska proga, včeraj, danes, jutri
Povzetek
V članku predstavljam razstavo o Koprski progi, ki je razdeljena v tri sklope: načrtovanje in izgradnja proge, današnji pogled na progo ter načrti za nadgradnjo nove proge med Koprom in Divačo ali tako imenovani drugi tir. Razstava je namenjena širšemu krogu obiskovalcev, ki želijo spoznati tehnično dediščino Koprske proge in njen vpliv na razvoj koprskega pristanišča, slovenskega železniškega omrežja in povezav z evropskim zaledjem. Po končani vojni ter dokončni razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo leta 1954 je Slovensko primorje dobilo izhod na morje. Začel se je gospodarski vzpon obmorskih krajev. Osušitev morskih plitvin med Koprom in Ankaranom in gradnja pristaniške infrastrukture sta pomenili začetek razvoja koprskega pristanišča, ki pa brez železniške povezave z zaledjem ne bi doživelo današnjih razsežnosti. Kako zahtevna je bila gradnja Koprske proge, najbolje ponazori podatek, da znaša zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 km, višinska razlika 493 metrov, dolžina proge pa kar 31,4 kilometra, kar pomeni, da spada ta med zahtevne gorske proge. Prvi tir izpolnjuje že vse pogoje za uvrstitev med tehnično dediščino z muzejsko vrednostjo, zato je namen razstave ozavestiti strokovno in laično javnost o nujnosti izgradnje drugega tira Koprske proge.
Ključne besede
Koprska proga, Slovensko primorje, pristaniška infrastruktura, železniška povezava, tehnična dediščina, drugi tir